»Če hočeš biti igralec, moraš biti zanimiv samemu sebi. Jaz se sebe naveličam po desetih minutah.«

»Mar nima utopija svojega izhodišča v odsotnosti nečesa, v nestrinjanju?«

»Umik v intimo, kjer je svoboda možna in kjer je utopija – zdaj.«

»Postopki za pripravo cepiva za neki nov virus se ne morejo zgoditi v nekaj mesecih, to je utopija.«

»Sanjam to utopijo, gledam jo v oči. / Smejem se ji in se pogovarjam z njo, / a vedno je malo predaleč, / okus ne doseže konice mojega jezika. // Vedno hrepenim po tem, da bi za utopijo trpela vsaj še / enkrat / in vedno znova.«

»Ugibanja, ali je roman mogoče brati tudi kot literarno utopijo...«

»Sistem z izključno OVE utopija, morda je mogoče v manjših regijah, ne pa v celotni državi.«

»Vedno so mi dajali vloge nacistov, ker sem dobro govoril nemško.«

»Tako velik nos imaš, da bi lahko, tako kot jaz, kadil pod prho, in žalostne oči. V redu, najet si. Zdaj pa govoriva o čem drugem, ne o filmih.«